‘‘SU TO BILI TOPOVI ILI LUPA MOGA SRCA…’’
Še nikoli objavljen posnetek koncerta Vještic iz kultnega kluba Kulušić, posnetih junija 1993
Nikoli slišani posnetki koncerta Vještic iz kultnega kluba Kulušić so sedaj dostopni na dvojnem vinilu. Live album iz junija 1993 ima 19 skladb, 2 izmed teh je Sacher napisal še v času ko je bil član Haustorja, 5 posnetkov pa je iz tonske vaje. Album je na voljo na spletni strani Dallas Music Shop in na vseh streaming servisih.
‘‘To je pravi zvok Vještic! Nikoli prej ni bil album objavljen, ker ga nismo mogli dobiti v studio. Na to ‘‘berlinsko fazo’’, kot smo jo mi klicali, smo vsi trije zelo ponosni. Nastala je kot posledica dolgoletnih koncertov, na katerih publika ni poznala pesmi in niti ni razumela jezika. Moje pentatoniče melodije preko Borisovih triolskih ritmov in Maxovih težkih kitarskih riffov… To jim je verjetno zvenelo eksotično, da ne rečem tuje. Sploh nas ni presenetilo, ko so nas v Rough Guide ‘‘World Music Europe’’ poimenovali ‘‘excentric’’. – je izjavil Srđan Sacher o novi vinilni izdaji.
‘‘Vsi trije smo pred Vješticami igrali v zelo popularnih skupinah in bili smo navajeni, da publika zna naše pesmi in jih poje z nami. Ko igraš tujcem, ki te sploh ne poznajo, se moraš vsakič znova dokazovati in vsak koncert je kot, da prvič stojiš na odru. Zaradi tega smo prilagodili naš zvok, repertoar in ‘‘stage-act’’, da bi s tem naredili čim več ‘‘galame’’ na odru. Max je igral 12-strunsko električno kitaro, jaz sem igral Fender jazz bas, Lenier pa je igral na dvojnem setu bobnov. Namesto hi-hata je uporabljal tamburin, bobne pa si je namestil na čisto poseben način, recimo tako, da je na opno na desnem bas bobnu zalepil kovanec za 5 mark, da bi s tem dobil čim bolj močen zvok. Poleg tega smo peli v dvoglasju in troglasju, Leiner pa je še zraven spuščal krike.’’
En del albuma je tudi posnetek tonske vaje na kateri so Srđan Sacher, Boris Leiner in Max Juričić preigravali nikoli izdano pesem ‘Klonula mi ruža’’, ki je sedaj premierno objavljena prav na tem vinilu.
‘‘Takrat smo bili vedno na poti in sploh nismo imeli prostora za vaje, tako da smo izkoriščali tonske vaje za uigravanje. Največ smo igrali v Nemčiji, pa tudi drugje po Evropi, na primer, smo ena izmed redkih hrvaških skupin, ki je gostovala v Christianiji v Kopenhagnu. Nastopali smo tudi po kultnih klubih kot so berlinski Tachales in milanski Rolling Stone, po nešteto festivalih, celo skvovtih in vse to je vplivalo na zvok skupine, ki se danes sliši na tej plošči.’’
‘‘Pogosto so me ljudje spraševali, kdo nas je sploh prišel poslušat, jaz sem jim pa odgovarjal, da tam ljudje hodijo v klube in pričakujejo od organizatorjev, da bodo nastopale kvalitetne skupine. Pa smo prvo bili en dan mi, naslednji dan pa nekdo popolnoma drugačen.’’ – je še dodal Sacher.
Tonski mojster v Kulušiću je bil Željko Radočaj. Pod dodatno produkcijo in urejanje se podpisuje Zvonimir Dusper – Dus. Digitalizacijo, dodatno produkcijo in mastering pa je uredil Višeslav Laboš. Ovitek je oblikoval Danile Ille, izvršni producent te izdaje je Igor Polak, Vještice v Kulušiću pa so izdane pod založbo Dallas d.o.o./Mars Music.
‘‘Za konec lahko še izjavim, da je za mene to najljubši in najboljši album Vještic. Zaenkrat. :)’’ – je še za konec izjavil Srđan Sacher, ki je na tem albumu napisal vsa besedila in glasbo, pri aranžmajih pa sta se mu pridružila še Boris Leiner in Max Juričić, ali z eno besedo – Vještice.
