‘Navdihnila me je neizčrpna tema večplastnosti odnosov, predvsem odnos moški – ženska. Ljubezen kot taka predstavlja univerzalno moč tako na samem začetku, kot tudi, ko se nekaj lepega konča. Moram pa dodati, da pesem ni osebno izpovedna.’ – JAN POTRČ
Kitara je njegova zvesta spremljevalka, obvlada pa tudi igranje bobnov in klaviatur. Vsa njegova glasba je avtorska – od ideje do končne izvedbe, obvlada celo končno produkcijo in mastering.
Kljub temu, da ima Jan ‘glavo v oblakih’, zelo trdno stoji na tleh – ‘ Stojim za tem, kar delam in predvsem vedno verjamem vase.’
Pri slogu ostaja zvest samemu sebi, spogleduje pa se z glam, alternativnim in pop rockom, ‘predvsem pa delam na lastnem slogu in vsekakor ostajam zvest samemu sebi, ter svoji inspiraciji.’
“Za vedno”
Čutim tvoj poraz
Lahko zaupaš mi na glas
Kar brez sramu
Ti veš da sem tu
Takrat sem čaku tebe
Ko bil sem senca sebe
Zdaj odhajam praznih rok
A hvala ti za vse
Spomine
Obljube izrečene
Še pomniš teh besed
“Za vedno”
Še vržeš kdaj misel na tiste dni?
Nešteto brezskrbnih noči
Zakaj ni več tak kot je bilo?
Odgovor že poznaš…
Takrat sem čaku tebe
Ko bil sem senca sebe
Zdaj odhajam praznih rok
A hvala ti za vse
Še vedno ostajam isti
Žal, zdaj si na črni listi
Prebral sem te kot knjigo
Ampak hvala ti za vse
Poljube brez strasti
Dotike brez vesti
Še pomniš teh besed?
“Za vedno”
“Za vedno”
“Za vedno”
“Za vedno”